Naslov članka: Rejništvo in preživnina Avtor: mag. Nada Caharijaz – Ferme, uni. dipl. pravnica, mag. znanosti za državne in evropske študije, strokovna delavka specialistka na Centru za socialno delo Celje Publikacija: Pravna praksa – 2012, številka 30, stran 17 | GV Založba, d.o.o., 26.07.2012
Rejništvo in preživnina
Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok,
nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja
družinska razmerja, ali drugega zakona, ter je namenjeno
otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.1
Za otroka v rejništvu plačuje država rejnikom rejnino (prvi
odstavek 50. člena ZIRD), starši pa so še vedno dolžni prispevati za
njegovo preživljanje. Ker zakon tega izrecno ne navaja, se v praksi
na tem področju odpira kar nekaj dilem.
Pravice in dolžnosti staršev do otroka v rejništvu
Oddaja otroka v rejništvo je ukrep, s katerim poseže država v
roditeljsko pravico oziroma starševsko skrb v tistem delu, ki se
nanaša na varstvo in vzgojo otroka. Zastopanje otroka in
upravljanje z njegovim premoženjem kot pomembna dela
roditeljske pravice pa ostaneta v domeni staršev. Tudi dolžnost
preživljanja otroka, ki je samostojna pravica in ni odvisna le od
obstoja roditeljske pravice, čeprav v večini primerov izhaja iz nje,
staršem še vedno ostane, čeprav je njihov otrok v rejništvu.
