Tukaj lahko natisnete navodila in obrazce, ki ju izpolni zakoniti zastopnik otroka. Obrazci za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine, obrazec za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine
Do nadomestila preživnine je upravičen tisti otrok, ki:
– mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje;
– je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
– je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti in
– še ni star 18 let,
– ima vložen predlog za izvršbo, star najmanj tri mesece, ali pa izvršba ni bila uspešna. Če preživninski zavezanec živi v tujini, je treba vložiti zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine, ki se prav tako vloži pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
Zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine za otroka vloži njegov zakoniti zastopnik. Odločbo o priznanem nadomestilu preživnine sklad izda najkasneje v roku dveh mesecev po prejemu popolne vloge, kot to določa Zakon o splošnem upravnem postopku.
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:
– živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
– je oddan v rejništvo,
– je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.
Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta oziroma do 18. leta, če otrok ni v delovnem razmerju.
Pravica do nadomestila preživnine preneha:
– na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika,
– na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je vplačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma finančna sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko odgovornost prevzel dolžnikov dolžnik, če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine.
Za otroka do 6. leta starosti 77,74 EUR, za otroka od 6. do 14. leta starosti 85,50 EUR, za otroka nad 14. letom starosti 101,05 EUR. Ko je preživnina nižja od navedenih zneskov, je višina nadomestila preživnine enaka znesku določene preživnine.
Zahtevo pošljete na Javni štipendijski razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, Dunajska 20, 1000 Ljubljana (in ne na naslov, naveden na obrazcu, ker ni več v veljavi).
Če se starši oziroma upravičenec in zavezanec ne sporazumejo o preživljanju, odloči o tem sodišče. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.
Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine.
Sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.
Z vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev uveljavljate naslednje pravice:
– otroški dodatek
– denarna socialna pomoč
– varstveni dodatek
– državna štipendija
– znižano plačilo vrtca
– subvencija najemnine
– pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in
– pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
Obrazec izpolnite in ga oddate na Centru za socialno delo, na območju katerega imate stalno prebivališče. Seznam Centrov za socialno delo in njihovih enot se nahaja v prilogi.
V vlogi morate:
1. izpolniti svoje osebne in druge podatke (številka transakcijskega računa),
2. navesti podatke povezanih oseb, ki se po zakonu tudi upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja (zakonec, partner, otroci),
3. označiti, za katere pravice prosite,
4. glede na zaprošene pravice izpolnite dodatne podatke.
Natančna navodila za izpolnjevanje so del vloge.
Obrazec izpolnite in ga oddate na Centru za socialno delo, na območju katerega imate stalno prebivališče. Seznam Centrov za socialno delo in njihovih enot se nahaja v prilogi.
O prošnji za dodelitev odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Okrožno sodišče je tako pristojno v zadevah iz splošne sodne pristojnosti, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov delovno in socialno sodišče, pri upravnih sporih upravno sodišče, v zvezi z ustavno pritožbo, pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti ali spore pred mednarodnimi sodišči pa tisto od navedenih sodišč, ki je po vsebini pristojno za zadevo.
Mednarodni protipravni odvzem otrok
Od 21. 12. 2012 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, določeno kot centralni izvršilni organ za izpolnjevanje obveznosti po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.
Cilji Konvencije so:
– zagotoviti čimprejšnjo vrnitev otrok, ki so bili nezakonito odpeljani ali zadržani v kakšni pogodbenici;
– zagotoviti, da se pravice do skrbi za otroka in osebnih stikov z njim po zakonu ene izmed pogodbenic dejansko spoštujejo v drugi pogodbenici.
Šteje se, da je otrok nezakonito odpeljan ali zadržan:
– če so s tem kršene pravice do skrbi zanj, ki jih je dobila oseba, institucija ali katerokoli drugo bodisi kolektivno bodisi posamično telo po zakonu države, v kateri je otrok stalno prebival, preden je bil odpeljan ali zadržan;
– če so se v času, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, te pravice uveljavljale bodisi kolektivno bodisi posamično ali bi se uveljavljale, če otrok ne bi bil odpeljan ali zadržan.
Oseba, ki trdi, da je bila s tem, ko je bil otrok odpeljan ali zadržan, kršena pravica do skrbi zanj, se lahko obrne na centralni izvršilni organ države, v kateri je otrokovo stalno prebivališče, ali na centralni izvršilni organ katerekoli druge pogodbenice za pomoč pri zagotovitvi vrnitve otroka.
Prošnja za vrnitev otroka vsebuje:
– podatke o identiteti prosilca, otroka in osebe, za katero se trdi, da je odpeljala otroka ali ga zadržala;
datum otrokovega rojstva;
– dejstva, na katerih temelji prošnja za vrnitev otroka;
– vse razpoložljive informacije v zvezi s krajem, kjer je otrok, in identiteto osebe, za katero se domneva, da je otrok z njo.
K prošnji se lahko priložijo naslednji dokumenti:
– overjena kopija katerekoli pomembne odločbe ali sporazuma;
– potrdilo ali garantno pismo, ki ga izda centralni izvršilni organ ali drug pristojen organ države, v kateri je otrokovo stalno prebivališče, ali uradna oseba, in sicer v zvezi z relevantnim pravom te države;
– kakršenkoli drug relevanten dokument.
Konvencija ureja tudi pravico do posebnih stikov z otrokom, pri čemer se prošnja za sklenitev sporazuma za organiziranje ali zagotovitev učinkovitega uveljavljanja pravice do osebnih stikov z otrokom lahko vloži pri centralnih izvršilnih organih pogodbenic enako kot prošnja za vrnitev otroka.
Z notifikacijo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 je Republika Slovenija Evropski komisiji sporočila, da je na podlagi 53. člena uredbe osrednji organ v Republiki Sloveniji Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Uredba se uporablja v civilnih zadevah, ki se nanašajo na:
– razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze;
– podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti.
