Izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke

Izvršba na plačo ZIZ torej v šestem podpoglavju posebej ureja izvršbo na plačo s poudarkom, da se te določbe smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposlenosti in druge stalne denarne prejemke, če zakon ne določa drugače.

Med stalne denarne prejemke pa (v okviru omejitve izvršbe na prejemke) med drugim uvršča še:

  • pokojnino

  • nadomestilo plače

  • odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšane delovne sposobnosti,

  • prejemke iz naslove začasne brezposelnosti

  • ter plačilo za delo obsojencev v kazenskih zavodih.

V zvezi z izvršbo na plačo je treba izpostaviti, da je ta mogoča le, če obstaja dolžnikov delodajalec kot tretja oseba, ne pa sam dolžnik kot samostojni podjetnik. Ker ta nima delodajalca in ni v delovnem razmerju, tudi izvršba na plačo ne more biti uspešna. Zaradi neobstoja predmeta izvršbe se izvršba z rubežem dolžnikovih osebnih prejemkov ustavi. Če je upniku znano, da je njegov dolžnik samostojni podjetnik, izvršbe na plačo ne sme predlagati, saj sodišče takemu predlogu ne bo ugodilo, upnik pa bo utrpel stroške sodne takse za sredstvo izvršbe.

Kot smo že pojasnili, se s sklepom o izvršbi na plačo zarubi določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je sodišče dovolilo izvršbo (hkrati rubež in prenos). Sklep se nanaša tudi na povečanje plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa.

Z vročitvijo sklepa delodajalcu je rubež na dolžnikovih prejemkih opravljen in v korist upnika pridobljena zastavna pravica, kar pomeni, da je delodajalcu prepovedano izplačati in razpolagati z zarubljenimi delom prejemkov dolžnika (107. člen ZIZ). Zarubiti se sme 2/3 plače oziroma prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če dolžnik preživlja druge osebe, pa mu mora ostati najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan preživljati po zakonu (1. odstavek 102. člena ZIZ).

Kako je v primeru, če dolžniku preneha delovno razmerje, pa ureja 133. člen ZIZ, ki določa, da sklep o izvršbi učinkuje tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje, in sicer od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi.

Odgovornost delodajalca

Če delodajalec ignorira obveznosti, ki jih ima po sklepu o izvršbi, lahko upnik v skladu s 134. členom ZIZ predlaga sodišču, da naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal. Gre za izvršbo zoper delodajalca na podlagi 1. odstavka 134. člena ZIZ, pri čemer ima sklep, s katerim sodišče odobri takemu upnikovemu predlogu, učinek sklepa o izvršbi, po katerem ima položaj dolžnika v procesnopravnem smislu delodajalec, ne pa sam dolžnik (ki se mu prizna status intervenienta).

Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, mora nemudoma poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče. Če pa ta ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti soodišče, ki pa o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v določenem roku sporoči sodišču, kdo je dolžnikov novi delodajalec. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče ustavi izvršbo.

V zvezi s tem lahko pride do konkretnih težav, saj se le redko kateri delodajalec zaveda odgovornosti in dolžnosti, ki jih ima po ZIZ, in bo zato največkrat ravno upnik tisti, ki bo “ugotovil” prenehanje delovnega razmerja, pridobil nove podatke o dolžnikovem delodajalcu ter jih sporočil sodišču, hkrati pa za nastale stroške zahteval povračilo. Zgodilo se je že, da sodišče teh stroškov ni priznalo z obrazložitvijo, da lahko po uradni dolžnosti samo pridobi te podatke brez stroškov za dolžnika. To pa še ne pomeni, da je te podatke sodišče tudi dejansko pridobilo, še preden ga je na to opozoril upnik, ko je sporočil novega delodajalca.

Odgovornost delodajalca se torej nanaša na njegovo ravnanje po prejetju sklepa o izvršbi, saj delodajalec, ki ne ravna po sklepu o izvršbi, odgovarja upniku za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov in tudi za škodo, ki jo je zaradi tega le-ta utrpel. Pri tem mora upoštevati, da se sklep o izvršbi nanaša tudi na povečanje plače oziroma prejemkov, do katerih pride po vročitvi sklepa (130. člen ZIZ), in da ta zavezuje tudi novega delodajalca, in sicer od dneva, ko mu je opravljena vročitev sklepa (1. odstavek 133. člena). Hkrati pa je dolžan sklep o izvršbi nemudoma poslati novemu delodajalcu ter o tem obvestiti sodišče, če ne ve za novega delodajalca, pa mora o tem nemudoma obvestiti sodišče 82. in 3. odstavek 133. člena ZIZ).

Iz tega sledi, da lahko ima upnik zoper delodajalca dva zahtevka. V zgornjem odstavku je pojasnjen odškodninski zahtevek, ki je vezan na obstoj škode zaradi opuščenih odtegnitev. Hkrati pa lahko upnik do konca izvršilnega postopka sodišču predlaga, naj v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.

Pri tem pa velja še posebno opozorilo, po katerem je delodajalec pri izvršitvi sklepa odgovoren le za zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi (odgovornost za opustitev izvršitve), ne pa tudi za njegovo pravilno izvršitev (npr. delodajalec ni odgovoren za napačen izračun obresti).

Vrstni red posameznih sklepov se oblikuje, ko delodajalec prejme (sodni) sklep o izvršbi oz. z dnem, ko davčni organ vroči sklep o davčni izvršbi delodajalcu oz. izplačevalcu prejemkov. Pri tem je treba opozoriti na prednost davčnih sklepov pred sodnimi sklepi o izvršbi in upravnimi izplačilnimi prepovedmi, vendar ne v primeru t.i. priviligiranih upnikov po sklepih o izvršbi. Tudi upravna izplačilna prepoved, ki se že izplačuje v breme dolžnikove plače, izgubi vrstni red v primeru priviligiranega upnika iz sodnega sklepa o izvršbi. Upravna izplačilna prepoved (sklep o administrativni prepovedi), ki je urejena v 135. členu ZIZ, ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, gre pa za dolžnikovo prostovoljno dovoljenje, da se del plače zarubi in izplačuje upniku po upravni izplačilni prepovedi.

Če delodajalec po prejetju sklepa ugotovi, da odtegnitev zneskov zaradi prednosti drugih terjatev (ali zaradi drugih okoliščin) trenutno ni mogoča, o tem obvesti tudi upnika. Na podlagi obvestila o eventualnih ovirah za izvršbo lahko upnik presodi predviden čas realizacije poplačila terjatve in predlaga tudi druga sredstva izvršbe.

Vir: Izvršba z verodostojno listino v teoriji in praksi – Martina Horvat, Nina Guzej

Related Posts