Izvršba na banki oziroma Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri OPP

Tudi pri izvršbi na banki je treba upoštevati pravila o izvzetju in omejitvah izvršbe na določene prejemke, pri čemer je za njih pri izvršbi pri OPP določena še dodatna omejitev: nanje ni mogoče seči z izvršbo, če gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec (137. člen ZIZ).

Bistvo izvršbe na dolžnikova sredstva, ki jih ima ta pri OPP, po 138. členu ZIZ je, da sodišče s sklepom o izvršbi naloži organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku. Sodišče o tem obvesti OPP šele, ko postane sklep o izvršbi pravnomočen, OPP pa mora o opravljenem poplačilu upnika takoj obvestiti sodišče.

Ustavitev izvršbe


Izvršba pa se ustavi, če takrat, ko banka sprejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, pred prejemom sklepa pa najmanj tri mesece na računu ni bilo nobenega priliva sredstev. V tem primeru bo OPP o tem obvestila upnika z obvestilom o neobstoju sredstev ter nemudoma vrnila sklep o izvršbi sodišču, ki bo izvršbo ustavilo. Do ustavitve pride tudi, če v treh mesecih po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva sredstev (2. odstavek 141. člena ZIZ).

Ali drugače , rubež denarnih sredstev pri OPP se opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, na katerem koli dolžnikovem računu, skladu, akreditivu ali podobnem računu, do višine celotne izvršljive terjatve in s prenosom zarubljenega dobroimetja na upnikov transakcijski račun. S tem se dolžniku prepove vsako razpolaganje, OPP pa ne sme izvršiti dolžnikovega naloga, preden ni plačana terjatev po sklepu o izvršbi (razen če je v zakonu določen drugače).

V skladu s 1. odstavkom 141. člena ZIZ OPP poravna terjatev po vrstnem redu, kot je prejela sklepe o izvršbi, in je o opravljenem poplačilu upnika dolžna takoj obvestiti sodišče. Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati, bo OPP obdržala sklep v evidenci in opravila poplačilo, ko bodo sredstva prispela na račun oziroma ko bo dolžnik dobil pravico z njimi razpolagati (obvestilo o obdržanju sklepa v evidenci).

Izvršba pa se ustavi, če takrat, ko banka sprejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, pred prejemom sklepa pa najmanj tri mesece na računu ni bilo nobenega priliva sredstev. V tem primeru bo OPP o tem obvestila upnika z obvestilom o neobstoju sredstev ter nemudoma vrnila sklep o izvršbi sodišču, ki bo izvršbo ustavilo. Do ustavitve pride tudi, če v treh mesecih po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva sredstev (2. odstavek 141. člena ZIZ).
Prav tako mora OPP obvestiti upnika in sodišče o morebitnih ovirah, zaradi katerih se prenos ne more izvršiti, ter v skladu s 4. odstavkom 141. člena ZIZ upniku izdati potrdilo o vrstnem redu njegove terjatve in o predvidenem času realizacije sklepa (t.i. obvestilo o čakalni vrsti).

Če se ugotovi, da ima dolžnik več odprtih TRR-jev pri različnih OPP in je izvršba dovoljena na vsa denarna sredstva, pošlje sodišče sklep o izvršbi vsem OPP , ki morajo zarubiti dolžnikova denarna sredstva do višine obvezosti iz sklepa ter jih takoj prenesti na račun dolžnika pri OPP, ki je v sklepu o izvršbi prva navedena (primarna banka). Primarna OPP (po izvršenem prenosu sredstev iz drugih OPP) ohrani rubež denarnih sredstev do višine obveznosti iz sklepa o izvršbi, vse dokler zarubljena sredstva ne zadoščajo za poplačilo v sklepu navedene obveznosti, nato pa o tem obvesti upnika, sodišče in ostale OPP, da prenehajo z rubeži in prenosi (145. člen ZIZ).

Glede odgovornosti velja, da lahko sodišče na upnikov predlog naloži OPP, da mora sama plačati vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po sklepu o izvršbi, odgovorna pa je tudi za škodo, ki je nastala upniku, ker ni ravnala po sklepu o izvršbi oziroma je kršila določbe ZIZ o vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz sklepa o izvršbi (147. člen ZIZ v povezavi s 1., 2., in 3. odstavkom 134. členom ZIZ).
Tudi v tem primeru ima upnik na voljo dva zahtevka, vendar je v primerjavi z odgovornostjo delodajalcev, po kateri je ta odgovoren le za zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi (odgovornost za opustitev izvršitve sklepa o izvršbi), ne pa tudi za pravilno izvršitev, za OPP določena višja stopnja skrbnosti (skrbnost dobrega strokovnjaka).


Vir: Izvršba z verodostojno listino v teoriji in praksi – Martina Horvat, Nina Guzej

OPP je odškodninsko odgovorna: če ni ravnala po sklepu o izvršbi, če je kršila določbe ZIZ o posredovanju podatkov, če je kršila določbe o vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz sklepa o izvršbi (2. odstavek 147. člena ZIZ).

Related Posts