Če izvršba na prvotno predlagana sredstva ni uspešna (pa upnik že na začetku ni predlagal vseh možnih sredstev izvršbe), lahko upnik do konca postopka sodišču predlaga, da poleg že dovoljenih sredstev dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi (3.odstavek 34.člena ZIZ). Ker se po večinskem mnenju postopek konča s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi, mora upnik v roku 8 dni po prejemu sklepa o ustavitvi sodišču predlagati dodatno sredstvo izvršbe (razširitev zahtevka). Dodatno sredtsvo bo največkrat predlagal na podlagi predhodno opravljenh poizvedb o dolžnikovem premoženju (npr. o premičnini, nepremičnini ipd.) in predlagal tisto sredtsvo, za katero meni, da bo najučinkovitejše.

V prvi vrsti upniki predlagajo tista sredstva, ki so najučinkovitejša in v veliki meri zagotavljajo poplačilo, hkrati pa ne povzročajo nesorazmernih stroškov. Upnik se bo šele v naslednji fazi (če prvotno predlagana sredstva ne bodo uspešna) odločal za druga sredstva izvršbe, ki so povezana z delom in plačilom izvršiteljev, in v zvezi s tem predlagal razširitev zahtevka na premičnine ali nepremičnine.

V tem primeru gre za t.i. naknadno komulacijo izvršilnih sredstev, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi predlaga novo izvršilno sredstvo, pri čemer mu ni treba dokazovati, da je to potrebno, ker prvotno predlagana sredstva niso bila uspešna in niso zadoščala za poplačilo njegove terjatve, ker je v skladu z načelom ekonomičnosti, po katerem naj upnik pride do poplačila v istem izvršilnem postopku.

Če bo upnik razširil zahtevek na dolžnikove nepremičnine, velja opozorilo, da se z vložitvijo predloga za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino spremenijo okoliščine v zvezi s pristojnostjo sodišča, vendar velja, da določba o izključni pristojnosti velja le v primeru začetne kumulacije izvršilnih sredstev, ne pa tudi v primeru naknadne kumulacije, kar pomeni, da pride do ustalitve pristojnosti, po kateri je sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga (in po prenosu pristojnosti), pristojno še naprej.

Predlog za dodatno izvršilno sredstvo se vloži pri pristojnem sodišču v dveh izvodih, v predlogu pa je poleg določitve novega sredstva izvršbe treba določiti še osebo, ki bo opravila neposredna dejanja izvršbe, če gre za sredstvo, pri katerem je treba opraviti neposredna dejanja (tj. izvršitelja pri izvršbi zoper premičnine).

Po pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče odobri predlogu in odloči o novo nastalih stroških, se zadeva odstopi izbranemu izvršitelju, ki izvršilno zadevo vodi in obravnava v skladu s Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja. Po opravljenih dejanjih pa bo, na podlagi Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, upniku za svoje delo izstavil račun, ki je lahko v primerjavi s sodnimi stroški bistveno višji.

Upnik bo v nadaljevanju postopka moral biti še posebno pazljiv, da vse morebitne predloge (npr.odlog, umik) naslavlja neposredno na izvršitelja, ki mora njegove predloge upoštevati in ravnati v skladu z njimi.

V nadaljevanju bo uporabniku na voljo vzorec primera razširitve na novo izvršilno sredstvo (premičnine), ob tem pa ponovno opozorilo: na splošno rubež premičnin velja, da so dražbe neuspešne, kupcev skorajda ni, še največ se kot kupci na drugi dražbi priglasijo upniki sami, da se z nakupom vsaj delno poplačajo. Ni redko, da večji upniki (pa tudi posamezniki) zaradi neučinkovitosti in previsokih stroškov umikajo to sredstvo izvršbe, po drugi strani pa so prisiljeni predagati izvršbo na druga razpoložljiva sredstva (predvsem na nepremičnine).

IZVRŠILNO SREDSTVO NA VSE DOLŽNIKOVE PREMIČNINE - Vzorec v katerem upnik predlaga rubež in cenitev premičnin ter hkrati zahteva prodajo in poplačilo upnika

IZVRŠILNO SREDSTVO NA TOČNO DOLOČENO DOLŽNIKOVO PREMIČNINO - Vzorec v katerem upnik predlaga rubež in cenitev premičnin, pri čemer bo prodajo in poplačilo zahteval kasneje

Vir: Izvršba z verodostojno listino v teoriji in praksi - Martina Horvat, Nina Guzej

Pusti sporočilo